Med občudovanjem (kmalu predstavljenih) geokovancev in drugih Kamnik 2025 Block Party geospominkov (ki jih je oblikoval naš matej-h) ste se gotovo vprašali kakšen je pomen tega mamuta. Od kod se je vzel? Odgovor je: dobesedno iz zemlje. To je njegova zgodba.
V januarju leta 1938 so se v Nevljah, vasi nedaleč od Kamnika, začela dela za regulacijo struge Nevljice. Hudourniška rečica je ob večjih nalivih spodjedala bregove in odnašala zemljo, zato so se odločili, da izkopljejo novo strugo, ki bo potekala bolj naravnost. Dela so bila v prvi polovici marca skoraj zaključena, kopali so še temelje za nov most.
V ponedeljek, 14. marca popoldne, se je mimo gradbišča s kolesom pripeljal takratni kamniški župan Ferdinand (Nande) Novak. Namenjen je bil na obisk k znancem, a se je ustavil in zapletel v klepet z delavci. Ti so se pritožili, da jih pri izkopu temeljev "ovirajo nekakšni štori". Župan si je zadevo ogledal od blizu in ugotovil, da skoraj gotovo ne gre za štore. Ustavil je dela in se odločil, da za mnenje povpraša veterinarja (in lokalnega zbiratelja starin in umetnin) Josipa Sadnikarja. Ta si je prišel najdbe ogledat v spremstvu sina Nika, študenta medicine, in akademskega slikarja Staneta Cudermana, ki je imel fotografski aparat.
Neveljski vaščani so ugibali, da bi lahko šlo za ostanke zmaja ki je po legendi prebival v davno izginulem Neveljskem jezeru. Sadnikar je ta ugibanja zarnil in zaključil, da gre za morda v celoti ohranjeno okostje mamuta. O najdbi je župan takoj obvestil oblasti in že naslednji dan so izkopavanja prevzeli strokovnjaki Prirodopisnega oddelka Narodnega muzeja v Ljubljani.
Najdba je bila za tisti čas velika senzacija. Izkopavanja si je dnevno ogledovala množica radovednežev (prihajali naj bi tudi iz Italije in Avstrije), o najdbi se je razpisal dnevni tisk, o njej so razpravljali politiki na vseh ravneh. Najdišče so varovali žandarji, a je nekaj (ali celo malo več kot nekaj?) ostankov kljub temu končalo v zasebnih rokah.
Izkopavanja so zaključili do srede aprila in okostje kasneje prenesli v Narodni muzej v Ljubljano. Spominska tabla in zaklad označujeta mesto najdbe. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za ostanke samca mamuta, ki je bil visok 3,61 m in dolg 5,74 m. V celoti ohranjen okel meri kar 2,70 m. Odkritje je odmevalo tudi v strokovnih krogih. Okostje neveljskega mamuta je bilo v tistem času najpopolnejše ohranjeno okostje enega primerka, saj so bili v muzejih sicer popolnejši eksponati sestavljeni iz kosti več živali. V Prirodoslovnem muzeju Slovenijeje ohranjenih okoli 140 kosti. Najprej je bil razstavljen samo okel, do srede druge svetovne vojne pa so v muzeju izdelali in razstavili popolno repliko vseh najdenih ostankov. Okostje je še danes muzejski ponos muzeja, mamut je tudi v logotipu muzeja.
Pravijo, da mamut še danes tava po ulicah Kamnika. Če boste imeli srečo, boste med geolovskim pohodom po kamniških ulicah naleteli nanj. Najraje se menda zadržuje v okolici glavne avtobustne postaje (v bližini izhodiščnih koordinat zaklada GCA84XT).
Slovenščina 
English